UNIVERZA NA PRIMORSKEM
 

V svetu deluje več tisoč velikih naprav za razsoljevanje morske vode v 150 državah in med njimi so tudi evropske. Z razsoljevanjem si zagotavljajo potrebno vodo za oskrbo prebivalstva, saj njihovi viri sladke vode na zmorejo zadostiti potrebam. Številne, nam najbližje velike razsoljevalne naprave delujejo v Sredozemlju, npr. v Italiji, Španiji, Grčiji, kjer za pridobivanje sladke vode uporabljajo različne postopke. Kljub temu, da je tehnologija razsoljevanja zelo napredovala in se pocenila, je tako pridobljena voda večinoma dražja od pitne vode iz surove sladke vode, razsoljevalne naprave pa poleg tega tudi obremenjujejo okolje. Slovenija je bogata z viri sladke vode, zato se zdi razmišljanje o razsoljevanju nekoristno. To pa ne velja za Slovensko Istro. Rižanski vodovod se namreč večino poletij sooča s pomanjkanjem vode na izviru Rižane in mora kupovati pitno vodo iz sosednjih vodovodov, v neposredni bližini pa imamo morje, ki je lahko tudi vir vode za oskrbo.

Ali je razsoljevanje morske vode možna rešitev težav? Z našimi sogovorniki, ki prihajajo s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter Nacionalnega inštituta za biologijo – Morske biološke postaje Piran, se bomo pogovarjali o tem, kako bi razsoljevanje morske vode utegnilo škodovati našemu morju in življenju v njem, kaj bi bilo potrebno upoštevati pri načrtovanju, da bi bili vplivi čim manjši, kaj kažejo izkušnje v državah, kjer že leta delujejo razsoljevalne naprave in še o čem.

Pogovor bo povezovala dr. Valentina Brečko Grubar.  

Foto: Mirella Baruca